Statut

Statut Evropskega združenja za terminologijo (EAFT)
1. člen 
Ime, kraj registracije in področje delovanja

 Ime združenja je "Evropsko združenje za terminologijo" (EAFT).
Združenje je bilo registrirano po nizozemskih zakonih. Registrirano je bilo v Amsterdamu, Nizozemska, in je pod nizozemsko sodno oblastjo. Delovanje Združenja je osredotočeno na Evropo, sodeluje pa tudi z drugimi združenji, organizacijami in institucijami po vsem svetu, ki se ukvarjajo s terminologijo.
Poslovno leto Združenja je koledarsko leto.

 2. člen
Cilji Združenja

1. Cilji Združenja so:

• spodbujati večjezičnost v Evropi preko terminologije;
• zagotoviti evropski temelj za profesionalizacijo in koordinacijo terminoloških dejavnosti ter dvigniti javno zavest o njihovi pomembnosti, povečati prepoznavnost terminoloških dejavnosti in nadaljevati profesionalizacijo na področju terminologije;        
• prizadevati si za aktivno sodelovanje z ostalimi organizacijami, združenji in institucijami na področju terminologije.

2. Cilji Združenja se izpolnjujejo zlasti:

• z  javnim obveščanjem, namenjenim seznanjanju najširše javnosti in nosilcev odločanja v javnem in zasebnem sektorju s pomembnostjo terminologije in terminološkega dela;
• s pripravo in izmenjavo informacij o terminoloških dejavnostih z vsemi tehničnimi sredstvi, ki so na voljo;
• s spodbujanjem in podpiranjem konferenc, dogodkov in delavnic o temah, ki so zanimive za terminologijo;
• z ustanavljanjem posebnih interesnih skupin, ki se posvečajo posameznim področjem terminologije;
• s spodbujanjem in podpiranjem raziskav v terminologiji in sorodnih področjih;
• s sodelovanjem pri izobraževanju in usposabljanju ljudi različnih poklicev, ki se ukvarjajo s terminologijo, in formalnim priznavanjem univerzitetnih in strokovnih terminoloških usposabljanj na evropskem in na nacionalnih nivojih. 

3. Združenje je neprofitna organizacija, ki si prizadeva doseči izobraževalne, znanstvene in raziskovalne cilje v splošnem interes

3. člen
Članstvo

1. Člani Združenja so lahko:

a) združenja, zveze,
b) institucije,
c) posamezniki,
d) častni člani.

2. Člani Združenja so lahko nacionalna, regionalna ali jezikoslovna združenja in zveze, ki se ukvarjajo s terminologijo in želijo delovati in se povezovati na evropski ravni. Združenja in zveze imajo na vseh generalnih skupščinah Združenja pravico do 8 volilnih glasov. Da bi lahko uveljavljala svojo glasovalno pravico, združenja in zveze upravnemu odboru sporočijo imeni predstavnika in delegata, ki jih bosta zastopala na generalnih skupščinah. Predstavniki združenj in zvez bodo zastopani v svetovalnem odboru. Letna članarina za združenja in zveze je enaka štirikratniku članarine za posameznike.

3. Institucije članice EAFT so lahko pravne osebe (institucije, podjetja), ki so aktivne na področjih, pomembnih za terminologijo, ali izpolnjujejo cilje Združenja na druge načine. Institucije imajo na vseh generalnih skupščinah Združenja pravico do 4 volilnih glasov. Da bi lahko uveljavljale svojo glasovalno pravico, upravnemu odboru sporočijo imeni predstavnika in delegata, ki jih bosta zastopala na generalnih skupščinah. Letna članarina za institucije je enaka štirikratniku članarine za posameznike.

4. Člani EAFT so lahko posamezniki, ki so aktivni na področjih, pomembnih za terminologijo, ali podpirajo cilje Združenja na druge načine. Posamezniki imajo na vseh generalnih skupščinah Združenja pravico do 1 volilnega glasu. Letna članarina za posameznike se uporablja kot osnova za določitev letne članarine za združenja in zveze ter institucije. Višino letne članarine za posameznike enkrat letno določi generalna skupščina. Študenti plačajo nižjo članarino.

5. Generalna skupščina z enoletnim mandatom lahko po priporočilu predsedstva imenuje častne člane, ki morajo biti fizične osebe. Častni člani imajo glasovalno pravico na generalnih skupščinah, članarine pa jim ni treba plačati.

6. Novi člani so lahko sprejeti na osnovi predhodne pisne prijave. S prijavo prijavitelj izrazi svoje soglasje, da ga, če bo sprejet v Združenje, zavezujejo določila statuta.

4. člen
Prenehanje članstva

1. Članstvo v Združenju za posameznike preneha v primeru smrti, izstopa ali izključitve, za združenja, zveze in institucije pa v primeru izključitve ali likvidacije ali ugotovitve njihovega nezakonitega statusa.

2. Člani vseh kategorij morajo o izstopu pisno obvestiti predsedstvo. Izstop začne veljati ob zaključku poslovnega leta, v katerem je bil izstop podan. Če pride do zamenjave predstavnikov združenj, zvez in institucij, mora biti predsedstvo pisno obveščeno o spremembah.

3. Članstvo zastara, če člani več kot eno leto zamujajo s plačilom članarine kljub dvakratnemu opozorilu. Poleg tega lahko predsedstvo sklene, da bo izključilo člana, ki resno krši določila statuta Združenja ali namerno resno škoduje interesom Združenja. 

 5. člen
Članarine


1. Generalna skupščina določi članarino za posameznike, na osnovi katere se izračuna članarina za združenja in zveze ter institucije. Generalna skupščina v posebnih primerih določi tudi nižjo članarino za študente in izredna znižanja članarine. Članarina mora biti plačana v prvih treh mesecih poslovnega leta Združenja.

2. Članarino pobira in z njo upravlja blagajnik, ki posreduje poročilo o njeni porabi redni generalni skupščini.

6. člen
Uradni organi Združenja

Organi Združenja so:

1. generalna skupščina,
2. predsedstvo,
3. svetovalni odbor.

7. člen
Generalna skupščina

1. Redna generalna skupščina

Predsednik vse člane povabi na generalno skupščino, ki poteka enkrat letno, in sicer pred koncem druge četrtine leta. Povabila, skupaj z dnevnim redom, morajo biti poslana vsem članom Združenja vsaj šest tednov pred generalno skupščino.

2. Dnevni red redne generalne skupščine:

a) volitve predsednika
b) potrditev dnevnega reda
c) letno poročilo predsednika in sprejem poročila
d) letno blagajniško poročilo in sprejem poročila
e) predstavitev letnega delovnega načrta za naslednje leto
f) druge zadeve, ki jih predlaga predsedstvo
g) članarina za naslednje leto
h) volitve funkcionarjev
i) volitve  nadzornega odbora
j) imenovanje članov svetovalnega odbora (glej 10. člen)
k) razno

3. Izredna generalna skupščina

Izredno generalno skupščino lahko skliče predsednik predsedstva. Generalno skupščino mora predsedstvo sklicati, če vsaj ena četrtina članov pisno izrazi potrebo po sklicu. Povabila na izredno generalno skupščino morajo biti skupaj z dnevnim redom poslana vsem članom Združenja vsaj deset dni pred datumom načrtovane generalne skupščine.

4. Potek volitev

Generalna skupščina odloča z večino vseh prisotnih/zastopanih, ki imajo volilno pravico. Tričetrtinska večina vseh prisotnih/zastopanih z volilno pravico je potrebna za sklep, da se spremeni status Združenja ali da se Združenje razpusti. Vsaka oseba z glasovalno pravico je upravičena do 1 glasu.

Če član sam ne more uveljaviti svoje glasovalne pravice, jo lahko prenese na drugega člana s pisnim pooblastilom.

V izjemnih primerih lahko predsedstvo pri odločanju o pomembni stvari, tudi pri odločanju o spremembi statuta, člane zaprosi za glasovanje po pošti. Pri takšnem glasovanju večina glasov, prejetih v razumnem časovnem roku (ki ga določi predsedstvo), odloči o sprejetju ali zavrnitvi predloga.

5. Zapisnik

Tajnica Združenja pripravi zapisnik sestanka, ki ga mora sopodpisati predsednik Združenja in mora biti poslan vsem članom. Pripombe k zapisniku morajo biti vložene pri predsedstvu v treh mesecih od odpreme zapisnika. Predsedstvo odloči, ali se pripombe upoštevajo ali ne.

8. člen
Predsedstvo

1. Predsedstvo Združenja ima praviloma sedem članov:
a) predsednik
b) podpredsednik (tajnik)
c) blagajnik
d) štirje drugi člani

Predsedstvo je navadno izvoljeno za obdobje dveh let.

1. Če se član predsedstva odpove funkciji, lahko ostali člani predsedstva imenujejo namestnika za obdobje do izteka mandata. Vsako takšno spremembo mora potrditi generalna skupščina.

2. Predsednik in blagajnik zastopata Združenje. Če eden od njiju preneha z opravljanjem funkcije, ga nadomesti podpredsednik.

3. Predsedstvo se mora uskladiti glede notranjih pravil, ki zagotavljajo učinkovito delo Združenja, aktivno udejstvovanje članov predsedstva, jasno določitev njihovih pristojnosti in odgovornosti.

4. Predsedstvo lahko zaupa določene naloge, ki jih določa 2. člen programa Združenja, fizičnim ali pravnim osebam. Te naloge lahko opravljajo prostovoljno ali za plačilo.

9. člen
Nadzorni odbor

1. Generalna skupščina izvoli dva nadzornika, ki pregledata letno poročilo blagajnika. Nadzornika lahko predlagata tudi razrešitev blagajnika.

2. Nadzornika sta izvoljena za obdobje dveh let.

10. člen
Svetovalni odbor


Generalna skupščina določi svetovalni odbor, ki ga sestavlja približno dvajset ljudi, dejavnih na področju terminologije oziroma s primernimi izkušnjami na drugih področjih. Svetovalni odbor z nasveti pomaga predsedstvu pri različnih dejavnostih Združenja, zlasti pri usklajevanju in pospeševanju terminoloških dejavnosti po vsej Evropi ter pri pripravi strokovnih mnenj.

Svetovalni odbor izvoli predsednika, ki sodeluje s predsednikom Združenja ali katerim drugim članom predsedstva, ki ga imenuje predsednik Združenja, da se zagotovi učinkovito delo obeh teles.

Člani svetovalnega odbora niso nujno tudi člani Združenja. Pri sestavljanju svetovalnega odbora je treba zagotoviti enakomerno zastopanost geografskih in jezikovnih regij. Prav tako pa je treba zagotoviti enakomerno zastopanost raziskovalnih, gospodarskih in drugih interesov, kolikor je to mogoče.

11. člen
Posebne interesne skupine


Združenje lahko ustanovi eno ali več posebnih interesnih skupin za poglobljene raziskave enega ali več vidikov terminologije in/ali terminološkega dela. Število članov določi posebna interesna skupina sama. Član posebne interesne skupine je lahko načelno vsak, ki je član EAFT, sodelujejo pa lahko tudi zunanji člani. Posebna interesna skupina mora predsedstvu predložiti pregled načrtovanih dejavnosti (vključno s cilji in časovnim razporedom dejavnosti). Predsedstvo mora pisno potrditi načrt dela posebne interesne skupine. Posebna interesna skupina mora določiti koordinatorja, ki sodeluje s predsedstvom in ga redno obvešča o dejavnostih skupine. Predsedstvo imenuje enega od članov, da skrbi za stike s posebno interesno skupino. Če do takšnega imenovanja ne pride, mora biti posebna interesna skupina v stiku s predsednikom.

Posebno interesno skupino, ki ni aktivna eno leto, lahko predsedstvo razpusti ali reorganizira.

12. člen
Razpustitev

1. Razpustitev Združenja je lahko izglasovana s tričetrtinsko večino članov, ki so prisotni/zastopani na generalni skupščini.

2. Ista generalna skupščina mora določiti uradnega naslednika, na katerega se prenese ostanek premoženja Združenja, potem ko so poravnane vse obveznosti.

Ta statut je potrdila generalna skupščina 14. marca 2000.
Giovanni Adamo, predsednik

[Translate to Slovenščina:] Statutes of the European Association for Terminology (EAFT)

[

Tweets

Agenda

 

2017


Seminar in Wales
4 September
Bangor
Wales

 

Realiter 2017
6-7 October
Barcelona
Catalonia

 

SLOVKO 2017
25-27 October
Bratislava
Slovakia

 

ELETO 2017
9-11 November
Athens
Greece

 

TOTh workshop
17 November
Castelló
Spain


International Symposium
13-14 November
Bucharest
Romania